V sredo, 30. marca 2011, je v Gornji Radgoni v okviru mednarodnega sejma MEGRA v organizaciji IREET Inštituta potekal strokovni posvet na temo "Kako zagotavljati komunalne storitve v prihodnosti?"

Številne udeležence je pozdravila mag. Stanka Cerkvenik, izvršna direktorica IREET Inštituta, in izpostavila, da je osrednja nit tokratnega posveta vse bolj pereča problematika zagotavljanja ustreznih komunalnih storitev. Implementacija visokih evropskih standardov zahteva zagotavljanje tehnično in tehnološko kompleksnih komunalnih storitev, kar pogojuje vse večje finančne in investicijske zahteve, pri tem pa cenovno področje zaznamuje dolgoletna državna restriktivna cenovna politika, ki do danes ni uspela vzpostaviti mehanizma za učinkovito vodenje ekonomske politike na komunalnem področju.

V uvodnem nagovoru je mag. Katja Buda, namestnica generalne direktorice Direktorata za okolje Ministrstva za okolje in prostor, izpostavila pomembnost zagotavljanja ustreznega komunalnega standarda za doseganje kakovosti življenja prebivalcev in kratko predstavila aktualne zakonske spremembe na področju komunalnih dejavnosti.

V dopoldanskem delu posveta se je na govorniškem mestu zvrstilo trinajst predavateljev, ki so številnim zbranim predstavili aktualne teme s področja izvajanja komunalnih storitev, izkušnje izvajalcev s primeri dobrih praks ter sodobne pristope z vidika tehničnih in tehnoloških rešitev izvajanja javnih služb. V nadaljevanju so podani kratki povzetki prispevkov.

Dušan Butina iz Zbornice komunalnega gospodarstva je v svojem prispevku predstavil problematična področja kot so financiranje gospodarskih javnih služb, obseg subvencioniranja, lastnina lokalnih gospodarskih javnih služb ter višina in struktura cen. Med predloge rešitev je uvrstil ustrezno politiko cen komunalnih proizvodov in storitev, vzpostavitev sistema regulacije cen, izdelavo dolgoročne strategije, primerjalno analizo ter združevanje izvajalcev na medobčinskem nivoju.

Dileme, na kakšen način čim bolj učinkovito zagotoviti izvajanje komunalnih storitev, so predvsem povezane s procesom privatizacije. Kot je pojasnila mag. Stanka Cerkvenik so se države na proces privatizacije komunalnega sektorja odzvale zelo različno, zelo različne pa so tudi izkušnje. Zasebno izvajanje javnih storitev se je v zadnjih desetletjih močno uveljavilo povsod po svetu, toda v zadnjem času smo vse bolj priče spremembam v nasprotni smeri. Praksa kaže, da lastništvo nad komunalno infrastrukturo ne določa učinkovitosti izvajanja komunalnih storitev. Ustrezno izvajanje komunalnih storitev lahko zagotovijo le pregledna »pravila igre«, pod katerimi bi javna ali zasebna podjetja izvajala komunalne storitve učinkovito in odgovorno do družbenih potreb.

Mag. Leon Lozar iz podjetja Aquasystems je predstavil projekt izgradnje in obratovanja Centralne čistilne naprave Maribor z uporabo javno – zasebnega partnerstva. Kot robne pogoje zasnove in izvedbe BOT projekta je prepoznal recesijo, nezmožnost samostojnega tehnološkega preboja, netransparentnost in neučinkovitost odločitev javnega pomena. Ker je strategija partnerstva temelj koncepta javno – zasebnega partnerstva, njihovo podjetje kot upravljavec Centralne čistilne naprave Maribor vzdržuje dialog z lokalno skupnostjo z vključevanjem v razvojno raziskovalno dejavnost lokalne industrije in univerze ter z aktivnim sodelovanjem s šolstvom.

Mag. Branko Naveršnik iz Komunalnega podjetja Velenje je izpostavil problematiko izvajanja vlaganj v komunalno infrastrukturo. S teoretičnega vidika je prikazal strateško upravljanje in načrtovanje kot stalen sistematičen proces, ki opredeljuje razvoj in usmerja napore k skupnim ciljem. Predstavil je sedem ključnih faz strateškega načrtovanja in s praktičnim primerom prikazal, kako lahko teoretična načela prenesemo v prakso.

Vzdrževanje komunalne infrastrukture je pomembna poslovna funkcija vsakega upravljavca sistema za oskrbo s pitno vodo, pri čemer mu normativi omogočajo visoko zanesljivost obratovanja in posledično neprekinjeno oskrbo, služijo kot podlaga za izdelavo strategije upravljanja in pripomorejo k optimizaciji stroškov poslovanja. V Javnem podjetju Vodovod – Kanalizacija iz Ljubljane so izdelali normative v skladu s slovensko zakonodajo, najnovejšimi evropskimi smernicami in mednarodnimi standardi, predstavil pa jih je Miha Ulčar.





Dr. Meta Levstek iz javnega podjetja Centralna čistilna naprava Domžale Kamnik je v svojem predavanju opozorila, da pri nakupu malih komunalnih čistilnih naprav ne sme biti odločilni faktor samo nabavna cena, temveč moramo biti pozorni tudi na kasnejše stroške, ki so povezani z obratovanjem. Kot najpogostejše napake pri nakupu je izpostavila nakup in vgradnjo naprav, ki ne izkazujejo ustrezne skladnosti (CE oznaka), nepravilno izbiro velikosti, nepravilno vgradnjo in zagon, neustrezno vzdrževanje in nadzor nad delovanjem ter nepravilno uporabo ter prirejanje procesa čiščenja s strani uporabnika.

Uspehe Komunalnega podjetja Vrhnika pri ozaveščanju občanov na področju ločenega zbiranja odpadkov je predstavil Jernej Fefer. Uporabljajo tako neposredno kot posredno ozaveščanje, pri čemer načine prilagajajo posameznim ciljem in skupinam. Neposredno ozaveščanje se izvaja preko nosilcev informacij s pohvalami, navodili, grajami in obvestili, posredno pa z njihovim vsakdanjim ravnanjem.

Podjetje Kostak Krško je eno izmed redkih podjetij, ki v široko paleto svojih dejavnosti uvršča tudi ravnanje z gradbenimi odpadki. Zoran Omerzu je predstavil pridobivanje okoljevarstvenega dovoljenja, opremo in objekte, ki jih njihovo podjetje uporablja, ter nastale produkte za ponovno uporabo. Med probleme na področju ravnanja z gradbenimi odpadki je uvrstil podjetja brez ustreznih dovoljenj, neustrezno ravnanje gradbenih podjetij z odpadki in nezadosten inšpekcijski nadzor, rešitve pa vidi v natančnejših navodilih pri pripravi vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, formalizaciji zakonodaje in ostrejšem inšpekcijskem nadzoru.

Rajko Kacin iz podjetja Sledenje je predstavil sistem sledenja vozil na osnovi vektorske cestne karte Slovenije, ki vsebuje atribute cest kot so širina, nosilnost, prevoznost in prepovedi. Sistem omogoča sprotno spremljanje delovanja vozil na terenu, obveščanje o kršitvah poslovnih procesov ter pošiljanje sporočil in s tem usmerjanje vozil na daljavo. Sledenje zbiranju in odvozu odpadkov omogoča tudi optimizacijo rajonov in s tem pripomore k učinkovitosti dela. Zadnja novost z obravnavanega področja je sistem identifikacije posod za odpadke.

Darko Hrženjak iz podjetja Kostak Krško, ki je tudi upravljavec javne razsvetljave v občini Krško, je predstavil njihove izkušnje pri pripravi in izvedbi prenove javne razsvetljave. Izdelali so podroben posnetek javne razsvetljave, uvedli energetsko knjigovodstvo, izvedli energetski pregled ter raziskali področje tehnologij svetil in njihove regulacije. Prenova vključuje zamenjavo neustreznih svetilk, zmanjšanje osvetljenosti skladno z izvedeno analizo dejanskih potreb, približevanje ciljni vrednosti porabe (44,5 kWh/a/prebivalca), uporabo svetilk z najmanjšo specifično porabo energije ter uporabo sistema za daljinski nadzor in regulacijo javne razsvetljave.

Nuša Jelenc iz javnega komunalnega podjetja JEKO-IN in Iztok Kremser iz podjetja ENOS LNG sta predstavila pridobivanje metana iz komunalnih odpadkov in njegovo uporabo v prometu. Podane so bile značilnosti deponije Mala Mežakla in Centralne čistilne naprave Jesenice ter možnosti uporabe nastalega plina na obeh lokacijah. Predstavljene so bile tehnološke faze priprave nastalega metana za uporabo v prometu kot so čiščenje bioplina do biometana, čiščenje s kriogeno tehnologijo in mešanje z zemeljskim plinom. Prikazana je bila tudi uporaba tako pridobljenega plina za transportna vozila, kar bi v primeru komunalnih podjetij lahko predstavljajo samooskrbo z gorivi.

Dr. Uroš Eberl iz podjetja ECOlogic je predstavil tehnologijo Biopuster za sanacijo deponij. Tehnologija temelji na uvajanju zraka pod visokim pritiskom med odpadke, s čemer se zagotovi optimalno prezračenje odpadkov. Z dolgotrajnejšo in-situ obdelavo odlagališča se doseže, da se biološko razgradljivi odpadki v deponiji aerobno razkrojijo in tako deponija postane trajno biološko stabilna. Po obdelavi ne nastajajo več deponijski plini, prav tako se bistveno zmanjša obremenitev z izcednimi vodami. S predstavljeno tehnologijo se lahko izvaja tudi aerobna biološka obdelava svežih mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem.

Poslovno druženje se je nadaljevalo v Vinskem hramu ob tradicionalnem prekmurskem bograču in gibanici. Številni udeleženci posveta so izkoristili dragoceno priložnost za izmenjavo strokovnih mnenj in izkušenj.

Po posvetu je potekala predstavitev malih komunalnih čistilnih naprav podjetja ROTO in strokovno voden ogled moderno opremljenega zbirnega centra za ločeno zbrane frakcije odpadkov v Lenartu, ki ga upravlja podjetje Saubermacher.