V sredo, 24. marca je v Gornji Radgoni, v okviru sejma MEGRA, potekal strokovni posvet "Aktualne razmere na področju komunalnih storitev v Sloveniji". Organizator posveta je bil IREET Inštitut in Zbornica komunalnega gospodarstva v sodelovanju s Komunalno stavbnim podjetjem Kostak Krško ter Komunalnim podjetjem Velenje.

Številne udeležence sta nagovorila Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma in mag. Stanka Cerkvenik, izvršna direktorica IREET Inštituta, ki je izpostavila, da posvet sovpada s Svetovnim dnevom voda, ki opozarja na najbolj pereče globalno vprašanje ohranjanja pitne vode. Letos se je svetovni dan voda osredotočil predvsem na vidik kakovosti vode in njeno onesnaževanje. Pokazatelj čistosti našega okolja je tudi ravnanje z odpadnimi vodami, ki je bilo programska rdeča nit posveta.

Na posvetu se je v dobrih treh urah na govorniškem mestu zvrstilo osem predavateljev, ki so številnim zbranim predstavili aktualne teme s področja izvajanja komunalnih storitev. V nadaljevanju so podani kratki povzetki prispevkov.

Aktualne razmere na področju izvajanja komunalnih storitev v Sloveniji je predstavil Dušan Butina, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva, ki je v prvem delu orisal zgodovino razvoja komunalnih dejavnosti in način njihovega izvajanja v našem okolju in po svetu. V drugem delu se je posvetil trenutnim aktualnim razmeram pri izvajanju gospodarskih javnih služb, ki se v zadnjem obdobju zaostrujejo, razlogi za to pa so različni. Izpostavil je predvsem organizacijsko in operativno problematiko v komunali. Po eni strani se poskušajo uvajati v Sloveniji načini izvajanja obstoječih komunalnih dejavnosti na način, ki pri nas nima tradicije, po drugi strani pa se povečujejo okoljske dajatve v ceni storitev, kar povečuje njihovo skupno ceno za uporabnike. V zaključku je navedel nujne naloge zbornice komunalnega gospodarstva in sicer, da opredeli kriterije za potrditev diferencirane cene, kriterije za določitev poslovno potrebnih sredstev za izvajanje dejavnosti, uvede izvajanje primerjalne analize (benchmarkinga) za vse dejavnosti, za katere je bila pripravljena metodologija za izdelavo cen, ter dal pobudo za podelitev javnega pooblastila za področje spremljanja cen komunalnih storitev Zbornici komunalnega gospodarstva.

Mag. Stanka Cerkvenik je v prispevku osvetlila stanje na področju ravnanja z odpadnimi vodami v Sloveniji in opozorila na probleme slabe komunalne urejenosti, ki je še vedno prisotna marsikje v Sloveniji. Čeprav se Slovenija lahko pohvali s hitro in obsežno implementacijo evropskih direktiv v pravni red, pa izvajanje in doseganje zahtevnih okoljskih standardov marsikje močno zaostaja za predpisanimi. Razlogov zato je več, med pomembne pa vsekakor sodi pomanjkanje finančnih sredstev. Dejstvo je, da je dolgotrajna omejevalna cenovna politika prek cene, ki ne pokriva stroškov izvajanja dejavnosti, zelo zmanjšala likvidnostno in investicijsko sposobnost izvajalcev. To dejstvo ob vedno višjih oskrbovalnih standardih ogroža zanesljivo in kakovostno izvajanje komunalnih storitev, ter s tem udejanjanje evropske direktive, ki usmerja države članice k oblikovanju ustrezne cenovne politike po načelu "povzročitelj plača povzročene stroške". Opozorila je, da Slovenija danes še vedno nima sistemsko urejenega področja določanja cen komunalnih storitev. Predstavila je model primerjalne analize (benchmarking), ki omogoča celovito vrednotenje učinkovitosti izvajanja javnih storitev, povečuje transparentnost poslovanja, uvaja tekmovalnost in tako predstavlja alternativo liberalizaciji trga na področju lokalnih služb varstva okolja. V nadaljevanju je bil kratko predstavljen model ugotavljanja učinkovitosti izvajanja dejavnosti in presoje upravičene cene komunalnih storitev, razvit v okviru projekta "Izdelava metodologije za oblikovanje in spremljanje cen komunalnih storitev", ki ga je izvajal IREET Inštitut. Model omogoča presojanje učinkovitosti in stroškovne ustreznosti lastnih cen na strokovnih osnovah. S tem je zagotovljena strokovna podpora izvajalcem pri oblikovanju in lokalnim skupnostim pri določanju cen javnih storitev, zato v okviru Zbornice komunalnega gospodarstva potekajo aktivnosti za nadaljevanje projekta.

Mag. Branko Naveršnik iz Komunalnega podjetja Velenje je v prispevku predstavil primer dobre prakse investicij v novo komunalno infrastrukturo in obnovo obstoječe ter financiranje s pomočjo kohezijskih sredstev EU. V prispevku je kot primera dobrih praks predstavil dva projekta na področju voda, in sicer večji projekt "Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini" in manjši "Dograditev in obnova sistema odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda Šaleške doline", pri čemer sta oba projekta danes že v zaključni fazi. V uvodnem delu je poudaril, da dosedanja neustrezna cenovna politika ne omogoča potrebnih investicijskih oziroma naložbenih potencialov v obnove in posodobitve ter novogradnjo komunalne infrastrukture, ali pa le redko kje in je zato nujno iskanje drugih virov financiranja gradnje vse večjih in kompleksnejših komunalnih sistemov. V nadaljevanju je predstavil postopek strateškega planiranja (od identifikacije investicijskega projekta, do programa in izvedbe projekta) in vso potrebno projektno dokumentacijo. Poudarek celotnega prispevka je bil predvsem na možnostih financiranja investicij v novogradnje preko različnih modelov financiranja in tem, da se z dobro pripravljeno tehnično dokumentacijo, s konkretnimi, izvedljivimi in utemeljenimi rešitvami, z ekipo strokovnega in usposobljenega kadra, dobro organizacijo dela in izvedenim celotnim postopkom kandidature, z upoštevanjem vseh kriterijev in pogojev za pridobitev kohezijskih sredstev EU, lahko pridobijo tudi znatna nepovratna kohezijska sredstva EU ter sredstva državnega proračuna.

Možnosti čiščenja odpadnih voda na redko naseljenih in težje dostopnih območjih sta predstavili ekologinji Maša Mlinarič in Petra Bratina iz IREET Inštituta. Za Slovenijo je značilna redka, relativno razpršena poselitev in številna manjša naselja. Problematika odvajanja in čiščenja odpadnih voda na takšnih območjih pa je trenutno zelo aktualna tudi zaradi zakonsko določenih rokov, ko bo potrebno zagotoviti ustrezno ravnanje z odpadnimi vodami na poselitvenih območjih z manj kot 50 prebivalci in ki niso vključena v območja, kjer za odvajanje in čiščenje odpadnih voda skrbijo javne službe. Predstavljene so bile različne tehnologije, ki so primerne za prej omenjena območja z opisi delovanja, prednostmi in slabostmi posamezne tehnologije in prikazanimi stroški izgradnje, obratovanja in vzdrževanja naprav. Udeleženci posveta so dobili predstavo o primernosti tehnologij, ki jih lahko uporabijo na posameznih območjih poselitve vse do obsega 2.000 PE.

Špela Arh Marinčič iz družbe Kostak Krško je v prispevku "Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v občini Krško" predstavila obveznosti iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki je eden izmed ključnih izvedbenih aktov za doseganje ciljev iz Nacionalnega programa varstva okolja ter ukrepe in finančne vire za doseganje ciljev. Predstavljen je bil konkreten primer sofinanciranja izvedbe priključka na javno kanalizacijo ali postavitve MKČN. V občini Krško so v skladu s ciljem programa v letu 2009 zaključili eno izmed večjih investicij, izgradnjo več kot 17 km primarnega kanalizacijskega omrežja Krško. Družba Kostak, kot izvajalec gospodarske javne službe na območju občine Krško, uporabnikom zagotavlja svetovanje in izvedbo priključitve na javno kanalizacijo, pa tudi izvedbo male čistilne naprave. Občina Krško je v ta namen že tretje leto zapored objavila javni razpis za sofinanciranje. Tako izvajalec kot občina z navedenimi aktivnostmi sledijo usmeritvam operativnega programa, skrbijo za varovanje podtalnice ter varstvo okolja.

Ravnanje z blatom iz malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) je predstavila Anja Cerjak Kovačec iz IREET Inštituta. V uvodnem delu je podala podatke o vrstah, sestavi in lastnostih blat iz komunalnih čistilnih naprav ter možnih postopkih obdelave in ravnanja z le-temi. Prikazano je bilo ravnanje z blati komunalnih čistilnih naprav za Slovenijo v preteklem obdobju. V zadnjih nekaj letih se skladno z EU trendi tudi v Sloveniji povečuje sežig blat.
V drugem delu so bili predstavljeni rezultati analize cen storitve odstranjevanja blat iz MKČN na podlagi ankete med naključno izbranimi izvajalci. Ta je pokazala velike razlike v obračunavanju tovrstnih storitev in s tem na razlikovanje med občani zaradi okoliščin, na katere nimajo neposrednega vpliva.
Nekateri izvajalci si zato močno prizadevajo, da bi bili stroški enaki za vse uporabnike in bi temeljili na sistemu poštne znamke - mesečno razdeljenih obrokov plačila storitev. Poudarjen je bil tudi ekološki vidik, ki bi kompleksno in sistematično uredil celotno dejavnost ter izločil priložnostne izvajalce, ki nekontrolirano prevzemajo vsebine in jih na enak način tudi odlagajo v naravo.

Vire, možnosti in prednosti izkoriščanja bioplina je v prispevku z naslovom "Energetska izraba komunalnih odpadkov" predstavila Vanja Somrak iz družbe Kostak Krško. Predstavljena je bil sestava bioplina, njegove lastnosti, najpogosteje uporabljeni substrati za pridobivanje bioplina, bioplinske naprave. Prikazano je bilo stanje bioplina in bioplinskih naprav ter potenciali v Sloveniji. V zaključkih so bile podane prednosti pridobivanja bioplina, ki so poleg pridobivanja "zelene energije" še zmanjševanje obremenjevanja okolja z odpadki, zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov ter reševanje problematike uporabe surove gnojevke na kmetijskih površinah. Stranski produkt pridobivanja bioplina v bioplinskih napravah je predelani substrat, ki je kvalitetno gnojilo brez neprijetnih vonjav, kar povečuje njegovo uporabo v kmetijstvu.

Posvet je bil zaključen z živahno razpravo udeleženih, ki se je nadaljevala še po zaključku, s simpatično pokušino IREET- ovih jabolk.