|
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
ANALIZA PROSTORSKIH POTENCIALOV NA PRIMORSKEM ZA POSTAVITEV VETRNIH ELEKTRARN - PRIVLAČNOST IN RANLJIVOST PROSTORA |
|
|
 |
 |
 |
 |
Izraba energije vetra v energetske namene postaja v Evropi in svetu vedno bolj pomembna.
Razlog za hiter razvoj tega obnovljivega vira je predvsem napredek tehnologije na tem področju.
V Sloveniji je na področju izrabe energije vetra največ naredilo podjetje Elektro Primorska d.d., kjer so bili
s pomočjo Vlade RS opravljeni pomembni koraki na projektu »Izgradnja elektrarne na veter«.
Projekt »Izgradnja elektrarne na veter« je v osnovi multidisciplinaren, saj zahteva tesno sodelovanje
različnih državnih inštitucij, podjetij z investicijskim kapitalom ter strokovnjakov najrazličnejših profilov.
V sedanji fazi projekta so poleg meritev hitrosti vetra najpomembnejše aktivnosti v smeri umestitve potrebnih
objektov v prostor, kar je predmet te projektne naloge. |
|
 |
|
 |
 |
Pravne ureditve umeščanja energetskih objektov v prostor temeljijo na področnih zakonih, ki urejajo energetske
objekte, prostorsko planiranje, varovanje okolja, urbanistično načrtovanje, stavbna zemljišča in graditev objektov.
Umeščanje energetskih objektov v prostor obsega določanje pogojev za prenos načrtovanih objektov v prostor, kot je
določeno z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.
akon o planiranju in urejanju prostora je v prehodnem obdobju ob ukinitvi sistema družbenega planiranja podaljšal
veljavnost prostorskih sestavin srednjeročnih družbenih planov za obdobje 1986-1990 in sicer do sprejetja novih
predpisov o urejanju prostora.
Poleg obveznih izhodišč s področja energetike, ki jih morajo občine obvezno upoštevati pri pripravi prostorskih
planov, obsega državni prostorski plan v kartografskem gradivu še rafinerijo, terminale za tekoče in plinasto
gorivo ter produktovod, ki pa niso obvezna izhodišča občinskega prostorskega planiranja.
Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor določa, da občina po sprejemu prostorskega plana sprejme
program priprave prostorskih izvedbenih aktov.
Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor določa poseben postopek za pripravo in sprejemanje
lokacijskih načrtov za avtoceste in druge infrastrukturne objekte državnega pomena.
Zakon o stavbnih zemljiščih omejuje promet z nezazidanimi stavbnimi zemljišči, na katerih je s prostorskim
izvedbenim načrtom predvidena gradnja javne infrastrukture.
Pri variantah proučevanja razvoja obnovljivih virov energije oziroma izkoriščanje vetrnega potenciala
je potrebno upoštevati:
|  |
 |
- analize o prostorsko-tržni porabi energije in možnosti pokrivanja porabe,
- postopke planiranja, ki vključujejo vse udeležence energetske porabe in preskrbe, za kar pa morajo biti izpolnjeni institucionalni in organizacijski pogoji ter
- pravne ureditve, ki omogočajo realizacijo energetsko-tehničnih, gospodarskih in ekoloških ukrepov ter ukrepe učinkovite porabe energije in prostora.
Komisija Evropske unije utemeljuje strategijo na energetskem področju v Beli knjigi in sicer v poglavju »Energija za
bodočnost: Obnovljivi viri energije«. Njen cilj je zvišanje deleža obnovljivih virov energije v skupni porabi
primarne energije od sedanjih 6 % na najmanj 12 % do leta 2010. Nujnost povečanja deleža obnovljivih virov prikazujejo
rezultati analiz, ki obravnavajo: |
 |
 |
- okoljevarstveni vidik: zmanjšanje emisij CO2 in zaščita podnebja;
- družbeni vidik: ustvarjanje trajnih delovnih mest in regionalni razvoj;
- narodnogospodarski vidik: izboljšanje zunanjetrgovinske bilance z manjšim uvozom fosilnih goriv;
- industrijski vidik: izboljšanje možnosti evropske industrije za izvoz na svetovna tržišča;
- energetski vidik: varna oskrba z energijo.
Direktiva Evropskega parlamenta 96/92/EC izrecno dovoljuje, da države članice Evropske unije upravljalcem
omrežja in podjetjem za oskrbo predpišejo prednostno uporabo električne energije iz obnovljivih virov.
Tudi slovenski Energetski zakon (Ur.l.RS št.79/99) predvideva, da mora energetska politika s primernimi
ukrepi zagotavljati prednost pri uporabi obnovljivih oblik energije in energetskim virom, ki pri izbiri
manj onesnažujejo okolje. Energetska politika je usmerjena v odpravljanje posledic in zamenjavo neekoloških
tehnologij uporabe energijskih virov, ki zaradi ustvarjanja produktov izgorevanja pospešujejo nastanek učinkov
tople grede (CO2) ter generirajo dušikove okside (NOx) v atmosferi. Energetska politika na državni ravni bo
vzpodbujala tudi uporabo obnovljivih virov energije.
Skladno z 19. členom Energetskega zakona lahko Vlada R Slovenije predpiše najmanjši delež porabe energije v
različnih oblikah, ki ga morajo porabniki pokrivati iz obnovljivih virov ali iz energije odpadkov in to ali
neposredno, ali z nakupi na trgih ali pa z zagotavljanjem povečanega deleža izrabe obnovljivih virov pri
drugih porabnikih energije. |
 |
|
|
 |
|
|
|
|
|