 |
|
|
|
Slovenska energetika je pred pomembnimi zgodovinskimi prelomnicami.
Proces približevanja Evropi poteka že nekaj let, prav tako pa tudi priprava zakonodaje, s katero bi
zagotovili primerljivost Slovenije z Evropo. Pomemben korak je bil storjen s sprejemom energetskega
zakona septembra 1999 (ULRS št.79/99). Slovenija je tako sprejela direktive EU, ki urejajo delovanje
notranjega trga z energijo. Prve konkretne spremembe pa so se začele s 15.aprilom 2001, ko se je odprl
trg električne energije in sicer najprej za upravičene odjemalce s priključno močjo večjo od 41 kW,
s 1. januarjem 2002 ali eno leto prej, kot določa EZ, pa bo mogoče trgovati tudi preko slovenskih meja.
Na začetku uvajamo tržne zakonitosti na področju električne energije, pripravljajo pa se spremembe
tudi za delovanje trga zemeljskega plina in sicer z 1.1.2003. |
|
 |
|
|
|
Področju energetike bo torej potrebno zagotoviti mednarodno primerljive tržne pogoje, tako za proizvajalce,
kot tudi za distributerje ter predvsem za porabnike. Uvajanje liberalizacije je proces, spremembe se
uvajajo postopoma. Za njihovo uresničevanje je potrebno še veliko aktivnosti, predvsem pa oblikovanje
pogojev za delovanje s sprejemom podzakonskih aktov. Med prvimi je bila uredba, s katero je urejeno
področje izdajanja licenc za opravljanje energetskih dejavnosti.
Odpiranje energetskega trga pomeni obenem tudi veliko priložnost za tista energetska podjetja, ki želijo
širiti svoje poslovanje na druga energetska področja, zlasti za naftna podjetja, ki so se do sedaj
ukvarjala le s trgovanjem z naftnimi proizvodi, svoje izkušnje na tem področju pa lahko prenesejo tudi
na področje trgovanja z elektriko. Toda skladno z določili novega slovenskega energetskega zakona (EZ),
morajo izvajalci energetskih dejavnosti pripraviti tudi razvojne programe po dejavnostih in jih časovno
uskladiti z dinamiko dela in pripravo nacionalnega energetskega programa (NEP) ter tudi zagotavljati usklajenost
razvojnih s prostorskimi cilji. Zato, da bi bilo mogoče uskladiti vse potrebne aktivnosti, pa morajo podjetja,
ki že delujejo v dejavnostih, ki jih obravnava EZ, oziroma se nameravajo vanje vključiti, izoblikovati svoja
podjetniška stališča in sicer tako, da bodo lahko usklajevala svoje razvojne programe in dolgoročne plane
(do leta 2020) z NEP. |
|
