 |
|||||||
 |
 |
||||||
  |
|
||||||
• |
|
English | ||||
• |
|
Slovensko | ||||
• |
|
Kazalo | ||||
• |
|
Kontakt | ||||
|
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||
 |
|||||||
|
|
|
||||
 |
||||
PRENOS ZEMELJSKEGA PLINA V POGOJIH ODPIRANJA TRŽIŠČA |
||||
|
|
|
||
|
EVROPSKA ZAKONODAJA - PLINSKA DIREKTIVA K hitrejšemu in učinkovitejšemu odpiranju trga z zemeljskim plinom v državah Evropske unije je v prvi vrsti pripomogla Direktiva za plin (Directive 98/30/EC of the European Parliament and of the Council of 22 June 1998 concerning common rules for the internal market in natural gas - v nadaljevanju plinska direktiva). Dosedanji učinki delovanja sprejete zakonodaje za področje odpiranja trga zemeljskega plina so po državah članicah in ostalih državah zahodne Evrope različni, predvsem odvisni od pripravljenosti države, da vpelje konkurenčne pogoje gospodarjenja tudi v plinsko gospodarstvo. Bistvena določila, ki jih uveljavlja plinska direktiva 1. Cilj plinske direktive je oblikovati odprto evropsko tržišče zemeljskega plina tako, da omogočijo vzpostavitev minimalnih pogojev za opravljanje prenosa, skladiščenja, distribucijo in oskrbo z zemeljskim plinom. Direktiva določa pravila za dostop do plinovodnega omrežja z namenom odpiranja notranjih trgov držav članic in z namenom, da poveča konkurenčnost med dobavitelji zemeljskega plina. 2. Države članice morajo omogočiti dostop do prenosnega sistema tako podjetjem s področja distribucijo zemeljskega plina, podjetjem za proizvodnjo električne energije in upravičenim odjemalcem. Prav tako omogočajo dostop do omrežja tistim kupcem, ki izpolnjujejo pogoje upravičenih odjemalcev in sodijo na področje, ki ga sicer oskrbujejo distribucijska podjetja. Upravičeni odjemalci so določeni na podlagi letne količine odjema zemeljskega plina s katero se uvrščajo v skupine odjemalcev in stopnje odprtosti trga. Direktiva postavlja natančna pravila za upravičene odjemalce. Med upravičene odjemalce sodijo odjemalci, katerih poraba znaša najmanj 25 milijonov m3 zemeljskega plina letno. Po preteku 5 let se meja zniža na 15 milijonov m3 letno, in ponovno po 5 letih na 5 milijonov m3 letno. V primeru, da na podlagi navedenih kriterijev država članica ne uspe v popolnosti odpreti trga z zemeljskim plinom oz. odprtost ne dosega najmanj 20 %-tne odprtosti v letu 2000 (28 %-tne odprtosti po preteku petih od uveljavitve Direktive let in 33 % v nadaljevanju), morajo države članice navedene mejne vrednosti porabe ustrezno znižati, da dosežejo vsaj te cilje. Na drugi strani pa lahko države članice uporabijo in postavijo višje meje porabe zemeljskega plina posameznega odjemalca, da upočasnijo hitrost odpiranja trga. Pri tej regulaciji lahko upoštevajo naslednje stopnje odprtja trga: 30 % - na začetku, 38 % - po petih letih in 43 % v nadaljevanju. 3. Države članice se ob odpiranju trga zemeljskega plina odločajo za reguliran dostop do omrežja - rTPA ali dostop do omrežja s pogajanji - nTPA. Reguliran način dostopa do omrežja obsega pravico dostopa do plinovodnega sistema na osnovi objavljenih, fiksnih tarif. V primeru dostopa do omrežja s pogajanji se stranke komercialno pogajajo in dogovorijo ceno za prenos zemeljskega plina in uporabo plinovodnega omrežja. Podjetja za prenos zemeljskega plina morajo v tem primeru objaviti glavne komercialne pogoje za uporabo njihovih sistemov. 4. Podjetja s področja prenosa zemeljskega plina lahko odklonijo dostop do svojih omrežij, vendar le na osnovi pomanjkanja kapacitet ali v primeru, da bi jim dostop do sistema preprečil izvajanje obveznosti javne službe, ki so jim dodeljene s strani države članice ali pa bi to povzročilo resne ekonomske in finančne težave pri pogodbah polno za prazno (odklon od slednjega je predmet odobritve najprej s strani države članice, nato pa še Komisije in sicer gre za obravnavo vsakega posameznega primera). 5. Države članice morajo pri načinu dostopa do omrežja zagotavljati pošten in odprt dostop. S tem omogočajo konkurenčnost trga zemeljskega plina in omejujejo kakršnekoli zlorabe v primeru prevladujočega položaja pristojnih podjetij. 6. Države članice imenujejo neodvisno inštitucijo za reguliranje dejavnosti, ki ima dostop do notranjih poročil plinskih podjetij tako, da lahko hitro in učinkovito rešuje spore, ki nastajajo med strankami zaradi prenosa zemeljskega plina. Plinska podjetja morajo ločeno prikazovati poslovanje najmanj za prenos, distribucijo, skladiščenje in ostale dejavnosti in sicer tako, kot da bi vsako od naštetih dejavnosti opravljala samostojna podjetja. 7. Poleg pristopnih pogojev morajo države članice omogočiti razvoj in uspešno poslovanje podjetij na področju zemeljskega plina. 8. Zakonska regulativa posamezne države članice lahko odstopa od priporočil, navedenih v točkah 2 in 7, v primeru in toliko časa, dokler je država v oskrbi z zemeljskim plinom odvisna od enega dobavitelja, katerega tržni delež je več kot 75 % in, ki ni povezan s sistemom druge države članice (npr. Grčija in Finska). Odstopanje od točke 2 in 7 je možno tudi v primeru, če bi se države članice zaradi priporočil direktive soočile z znatnimi problemi na področju infrastrukture za prenos plina na tistih območjih, kjer se trg z zemeljskim plinom šele vzpostavlja (Grčija in Portugalska). Odstopanje od točke 7 je možno v primeru, da je potrebno zagotoviti pravilno delovanje javne službe na področju distribucije.  | |
||
|
||||
|
||||
|
|||
|
|||
|
|
||
